Teren Pogorelec 1.L 2.st - BIEKNA

 

Terenske vaje pri predmetu Varstvena biologija

 

Terenske vaje pri predmetu Varstvena biologija bodo potekale v petek 4.9.2015, po programu kot je napisan spodaj.

Vaje bo vodil prof. dr. Boris Kryštufek. Prevoz je organiziran z avtobusom z odhodom ob 7.30 izpred fakultete, vračamo se okrog 18. ure.

 

 Čas: petek, 4. septembra 2015

Kraj: Pogorelec na Kočevskem Rogu in Jelševnik pri Črnomlju v Beli krajini

 Kočevski Rog je osamelec visokega dinarskega Krasa, ki ga skraj v celoti pokrivajo gozdovi; prevladuje dinarski bukovo-jelov gozd. Območje je zlasti pomembno zaradi razsežnosti sonaravno upravljanega ekosistema, ki je tudi vključeno v omrežje Natura 2000. V naravoslovnem pogledu najbolj izstopa prisotnost velikih zveri: medveda, volka in risa. Na Rogu se je po letu 1945 začelo sodobno upravljanje s populacijo medveda, v 70-ih letih pa je bil tja ponovno naseljen tudi ris. Biodiverziteta Roga je posledica niza zgodovinskih dogodkov, katerih vpliv je bil pogosto nepredvidljiv in epizoden. V novejši zgodovini so to npr. razselitev staroselcev med 2. svetovno vojno in velikopotezne spremembe v lastništvu in politično-ekonomskem sistemu po letu 1990.

 Ogledali si bomo sledove nekdanje poseljenosti (Pogorelec je bil do 2. svetovne vojne kočevarska vas) in se seznanili z nekdanjo in sodobno rabo gozda. Na Pogorelcu poteka v sodelovanju med lokalno skupnostjo in Prirodoslovnim muzej Slovenije dolgoročni monitoring populacije navadnega polha (Glis glis). Polh je vrsta Bernske konvencije o varstvu evropskih prostoživečih vrst in habitatov. Ker sta Slovenija in Hrvaška edini državi EU, ki polha obravnavata kot lovno divjad, sta po določilih konvencije dolžni spremljati stanje populacij. Monitoring poteka po načelu »označiponovno ujemi«. Videli bomo kako takšno delo izgleda na terenu. O biologiji polha si preberite poglavji o razmnoževanju in ekologiji https://archive.is/MHX9k

 Kraški izvir Jelševnik je edinstven ker v njem črni proteusi (Proteus anguinus parkelj) ponoči pridejo iz podzemlja v površinsko vodo, kjer jih je mogoče opazovati. Območje je opremljeno za proučevanje te populacije. Črnega proteusa so odkrili leta 1986 v bližnjem izviru Dobličice, ki se izliva v Lahinjo in potem v Kolpo. Na območju potekajo razne dejavnosti, ki niso vselej združljive z ohranjanjem podzemne biodiverzitete nasploh in proteusa prav posebej; preberi poglavje na straneh 169-180 http://iks.zrc-sazu.si/datoteke/Protection-of-the-underground-karst.pdf

Na Dobličici je od leta 2002 prisoten bober (klasifikacijska vrsta Habitatne direktive) zato je območje uvrščeno v sistem omrežij Natura 2000 http://www.natura2000.si/uploads/tx_library/bober.pdf

 Vodil nas bo Andrej Hudoklin, univ. dipl. biol., konzervator Zavoda za varstvo narave Novo mesto.

 Praktično: priporočena dobra terenska obutev (lahko tudi škornji) in zaščita proti dežju. S seboj vzemite suho hrano in pijačo.

 

lp žan

Spletno mesto za svoje delovanje uporablja piškotke. Več o piškotkih.