Katedra za molekularno biologijo

Mikroorganizmi kot pomembni predstavniki ekosistema omogočajo kroženje C, O, N, S in drugih elementov. Zaradi njihove izredne prilagodljivosti na naravno okolje in nepopolnega poznavanja njihovih metabolnih zahtev, ostaja velika večina mikroorganizmov v naravi še vedno v tako imenovani živi a nekultivabilni obliki. Njihova detekcija z modernimi molekularno bioloških tehnikami je zato izrednega pomena, saj jih lahko preiskujemo le z direktnimi pristopi, ki ne temeljijo na predhodni izolaciji mikroorganizmov iz njihovega naravnega okolja. Takšna znanja nam omogočajo preiskovanje mikroorganizmov v okolju, njihovih medsebojnih odnosov, kar je pomembno za poznavanje bioloških faktorjev, ki ohranjajo naravno ravnovesje v okolju.

Številni mikroorganizmi sintetizirajo snovi, ki jih lahko koristno uporabimo v različnih industrijskih panogah. In ravno zaradi tega dejstva so eno izmed težišč našega raziskovanja ocetnokislinske bakterije. Ta skupina bakterija je doživela v zadnjih letih veliko novih znanstvenih odkritij. Iz dveh poznanih rodov, Acetobacter in Gluconobacter, jih je bilo v zadnjih letih opisanih nadaljnih 11. Dolga leta je bila njihova prepoznavnost vezana le na proizvodnjo ocetne kisline, ki ima med drugim tudi ekološki pomen, danes pa vemo da so izrednega pomena v biotehnološki industriji za proizvodnjo specifičnih enantiomer sladkorjev, za proizvodnjo ekstracelularnih polisaharidov, ki so že našli uporabno vrednost v medicini in drugih industrijskih panogah. Ker je ta skupina bakterij sposobna razgradnje široke palete različnih sladkorjev, so bili najdeni kot naravni simbionti v številnih žuželkah, in njihov simbiontski odnos zahteva nadaljne raziskave.

Predstojnica Katedre za molekularno biologijo
izr. prof. dr. Janja Trček

Spletno mesto za svoje delovanje uporablja piškotke. Več o piškotkih.